Izola

Izola, po imenu otok, je bila otok, dokler kanala do kopnega niso zasuli, najpozneje v začetku devetnajstega stoletja. Tovarne za konzerviranje rib, zgrajene od konca devetnajstega stoletja in pozneje združene v podjetje Delamaris, so jo naredile za največje ribiško središče slovenske obale, pristanišče pa je še vedno delujoče, z ladjami, ki iztovarjajo, in ribjo tržnico. Staro mesto za njim je vozel ozkih uličic z beneškimi vrati in perilom na vrveh, manj obnovljeno kot Piran, obala pa je postala glavna gostinska poteza na slovenskem morju.

Zgodovina

Rimsko pristanišče in naselje Haliaetum je od 2. stoletja pr. n. št. stalo jugozahodno od današnjega mesta, mesto pa je v 7. stoletju zraslo na majhnem otoku, kamor so se naselili ljudje iz Ogleja. Termalni vrelec, odkrit leta 1820, je pripeljal prve turiste, od leta 1902 do 1935 pa je ozkotirna železnica Parenzana povezovala mesto s Trstom in Porečem.

Vir: angleška Wikipedija, „Izola“

Kaj je tam

• Delujoče pristanišče - ribiške ladje, mreže in iztovorni pomol.
• Stare uličice - gosto neobnovljeno jedro z beneškimi vrati.
• Obalna poteza - glavni niz barov in ribjih restavracij na obali.
• Nekdanji otok - mesto, katerega oblika še vedno sledi obrisu otoka.

Kdaj iti

April-oktober; poletne noči na obali so najbolj polne. Pomlad in jesen sta mirnejši, riba pa je enako dobra. Zima zapre velik del poteze.

Preden greš

Peska ni in kopanje je z betonskih ploščadi. Staro mesto je ponekod zanemarjeno in manj fotogenično kot Piran. Parkiranje je poleti zelo težko.

V bližini

Koper je na vzhodu, Strunjan pa na zahodu.