Filovci

V Filovcih delajo lonce vsaj od osemnajstega stoletja, njihovo delo pa od drugih loči žganje: ob koncu peke peč zaprejo in dodajo vlažno gorivo, tako da dim in pomanjkanje kisika glino počrnita skozi in skozi, namesto da bi jo glazirala. Rezultat je neglazirana črna posoda, ki dobro drži toploto in se še vedno uporablja za peko. Nekaj družin nadaljuje in kaže vreteno in peč, več slamnatih hiš s konca devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja je zaščitenih kot kulturni spomeniki, Plečnik pa je kose od tod uporabil v stropu v Bogojini.

Ozadje

Filovci, madžarsko Filóc, ležijo jugovzhodno od Bogojine v Prekmurju in spadajo v občino Moravske Toplice. Več tradicionalnih hiš v vasi je razglašenih za kulturne spomenike, saj so dobro ohranjeni primeri tukajšnje slamnate arhitekture s konca 19. in z začetka 20. stoletja, med ljudmi, ki so se tu rodili ali živeli, pa je bil zgodovinar in pisatelj Ferenc Oslay, 1883-1932.

Vir: angleška Wikipedija, „Filovci“

Poudarki

• Črno žganje - zaprta kadeča se peč, ki glino počrni brez glazure.
• Delo na vretenu - oblikovanje, prikazano v preživelih družinskih delavnicah.
• Posoda - neglazirani črni lonci, ki jih še vedno delajo za peko in dušenje.
• Povezava z Bogojino - prekmurska lončenina te vrste, vložena v strop Plečnikove cerkve.

Kdaj iti

April-oktober; delavnice sprejemajo obiskovalce po dogovoru in ne po stalnem urniku. Poleti je največ dejavnosti. Pozimi je žganje redko.

Preden greš

Obisk je treba dogovoriti vnaprej in kdor pride kar tako, običajno ne najde nič odprtega. Vas je majhna in brez storitev. Žganje je občasno in se ga ne da videti na zahtevo.

V bližini

Bogojina je na severu, Murska Sobota pa na zahodu.