Sečoveljske soline
Največje slovenske soline, ki delujejo od 13. stoletja; sol še vedno ročno grabijo s petole, skorje, ki zraste iz alg, tu pa so zabeležili že 282 vrst ptic.
Sol v Sečovljah pridelujejo vsaj od 13. stoletja - že Piranski statut iz leta 1274 je določal pogoje njene pridelave in prodaje - soline, največje v Sloveniji, pa obsegajo približno 650 hektarjev na ustjih reke Dragonje in potoka Drnice. V severnem delu, na Leri, sol še vedno pridelujejo po starem postopku: morska voda teče po kanalih do večjih izparilnih površin in zbiralnikov, do kristalizacijskih bazenov ji pomagajo s črpalkami, sol pa ročno grabijo s petole, nekaj milimetrov debele skorje, ki zraste iz alg, sadre in mineralov ter kristalom prepreči stik z blatom. Postopek so v Istro prinesli s Paga, kjer so ga izumili v 14. stoletju, danes pa ga uporabljajo le še tu in v Strunjanu. Južni del, Fontanigge, so opustili v šestdesetih letih 20. stoletja: od 175 solinarskih hiš, ki so nekoč stale tam, so ostale le ruševine in tri obnovljene stavbe z Muzejem solinarstva, bazene pa so prerasli trstičje in slanušni travniki.
Ozadje
Sečoveljske soline so največje soline v Sloveniji in del Piranskih solin ob ustju reke Dragonje v slovenski Istri, ob Jadranu. Skupaj s Strunjanskimi solinami so najsevernejše soline Sredozemlja in ene redkih, kjer sol še pridelujejo na tradicionalni način. Sol tu pridelujejo od 13. stoletja; danes delo nadaljujejo, da bi ohranili to dediščino, sol pa prodajajo kot Piransko sol. Soline so tudi mednarodno pomembno mokrišče, ki so ga leta 1993 uvrstili na seznam po Ramsarski konvenciji, v njem pa so zabeležili že več kot 280 vrst ptic.
Vir: angleška Wikipedija, „Sečovlje Saltworks“
Na kaj biti pozoren
- Metoda s petolo - sol, ročno grabljena s skorje, ki zraste iz alg, po postopku s Paga iz 14. stoletja, ki ga danes uporabljajo le še tu in v Strunjanu.
- Bazeni na Leri - delujoči severni del s kanali in črpalkami, kjer so leta 2024 obdelovali 26 solnih polj.
- Ruševine na Fontaniggah - bazeni in solinarske hiše, opuščeni v šestdesetih letih 20. stoletja, ki so jih prerasli trstičje in slanušni travniki.
- Ptice - zabeleženih je že 282 vrst, najmanj štiri imajo tu edino gnezdišče v Sloveniji.
Kdaj iti
Sol pridelujejo približno štiri mesece na leto, od 24. aprila do 25. avgusta, delo v solinah pa se začne v začetku marca, ko solinarji po zimi obnovijo podlago za petolo. Nekoč so se prebivalci Pirana z družinami preselili v soline na praznik sv. Jurija, 23. aprila, in se vrnili domov po godu sv. Jerneja, 24. avgusta; solinarski praznik v Piranu in Sečovljah še vedno prirejajo vsako leto med aprilom in avgustom.
Dobro je vedeti
Pridelava soli je odvisna od vremena: močnejše padavine lahko slanico preveč razredčijo in uničijo petolo, v zadnjih letih pa delo otežuje pomanjkanje delavcev - leta 2024 je 26 polj obdelovalo 9 stalno zaposlenih solinarjev in 8 pomočnikov, zato so 9 polj obdelali le deloma. Soline so od leta 1993 ramsarsko mokrišče, muzej solinarstva je leta 2003 prejel nagrado Europa Nostra, sol pa se prodaja kot Piranska sol z zaščiteno označbo porekla.
V bližini
V zračni črti je vas Sečovlje približno 1 km vzhodno-jugovzhodno, polotok Seča, del krajinskega parka, približno 2 km severno-severovzhodno, Portorož približno 4 km in Piran približno 6 km severno-severozahodno, Strunjan z drugimi delujočimi solinami v Sloveniji pa približno 6 km severno.
Odpiralni časi, cene vstopnic in sezonska zaprtja se spreminjajo - pred potjo preveri pri viru: uradna stran.
