Pohorje

Pohorje je izjema med slovenskimi gorami: kjer je skoraj vse drugo apnenec, je ta masiv iz granodiorita in skrilavca, zato voda vanj ne ponikne. Rezultat je planota smrekovega gozda, ki drži visoka barja, majhna jezerca, kot so Lovrenška jezera, in potoke, ki ostanejo na površju in padajo čez stopnje, med njimi Šumik, z zaplato pragozda okoli njega. Masiv meri okoli petdeset kilometrov od vzhoda do zahoda, pokriva okoli 840 kvadratnih kilometrov in se dviga do 1543 metrov na Črnem vrhu. Žičnica se z roba Maribora vzpne na severni rob planote.

Ozadje

Pohorje je večinoma gozdnato sredogorje južno od Drave na severovzhodu Slovenije. Po tradicionalni razdelitvi spada v Južne apnenčaste Alpe, geološko pa pripada Centralnim Alpam in je zgrajeno iz silikatnih metamorfnih in magmatskih kamnin. Od vzhoda proti zahodu se razteza približno 50 kilometrov in od severa proti jugu 30, pokriva okoli 840 kvadratnih kilometrov, gozd pa pokriva več kot 70 odstotkov njegove površine. Najvišji vrhovi so Črni vrh s 1.543 metri, nekoliko nižja Velika Kopa in Jezerski vrh s 1.537 metri. Vasi je malo in so raztresene, je pa več smučišč.

Vir: angleška Wikipedija, „Pohorje“

Poudarki

Lovrenška jezera - jezerca na visokem barju, dostopna po brveh in z razglednim stolpom.
Slapova Šumik - slapova na potoku, ki teče skozi ostanek pragozda.
Silikatna geologija - nekraška kamnina, ki drži vodo na površju.
Mariborska žičnica - vzpenjača iz mesta na rob planote.

Kdaj iti

Maj-oktober za hojo, barja so najlepša v zgodnjem poletju. December-marec za smuko na Mariborskem Pohorju. Jesen prinese meglo in blato na planotne kolovoze.

Preden greš

Vrhovi so zaobljeni in gozdnati in razgledov je malo; to ni alpska pokrajina. Planota je močvirna in poti se zelo razblatijo. Mariborsko smučišče je najbolj obiskan del in je lahko natrpano.