Haloze

Haloze so pas gričev, ki teče od vzhoda proti zahodu južno od Ptuja ob hrvaški meji, in odlikuje jih strmina: na lapornih pobočjih je stari način vzdrževanja vinograda pomenil garaško delo, ko so zdrsnjeno prst nosili iz najnižje vrste nazaj na vrh, trte večinoma rastejo na zgornjih delih pobočij, ker so spodnji v senci, strmine, ozke doline in slabe ceste pa še danes otežujejo preživetje. Večina tukajšnjega vina nastane, se hrani in polni v Ptuju. Vzhodna polovica je vinorodna že od rimskih časov, zahodna pa je pretežno poraščena z bukovim in borovim gozdom; ves pas, dolg okoli štirideset kilometrov in velik približno tristo kvadratnih kilometrov, šteje okoli 21.000 prebivalcev v sedmih občinah.

Ozadje

Haloze so gričevnata pokrajina v slovenski Štajerski, ki jo na jugu omejuje meja s Hrvaško, na severu pa reki Dravinja in Drava. Griči so se dvignili, preden se je pred približno 600.000 leti izsušilo Panonsko morje: voda si je utrla pot skozi sotesko Đerdap na Donavi in ob odtekanju erodirala slabo sprijeti peščenjak v strma pobočja, najvišja točka, na Jelovicah, pa meri 623 metrov. Kelti so tu gojili trto že v 4. stoletju pred našim štetjem, Rimljani pa so to navado razširili. Danes so Haloze eden od sedmih okolišev vinorodne dežele Podravje, njihovo mešanico haložan pa pogosto mešajo z mineralno vodo v špricer.

Vir: angleška Wikipedija, „Haloze“

Poudarki

Naklon pobočij - vinogradi na zgornjih pobočjih, nad senčnimi spodnjimi.
Slemenske ceste - poti po vrhovih, s trtami, ki padajo na obe strani.
Bela vina - predvsem laški rizling, pa tudi traminec, beli pinot in sauvignon.
Grad Borl - prvič omenjen leta 1199, na skalni polici nad Dravo.

Kdaj iti

Maj-oktober; september in oktober sta trgatev. Spomladansko cvetenje je lepo. Pozimi ceste po slemenih poledenijo in so strme.

Dobro je vedeti

Slemenske ceste so ozke, strme in neprimerne za velika vozila. Območje je odročno in ima manj storitev za obiskovalce kot vinorodne pokrajine na severu.